Keglovichiana by Miroslav Krlea Lyrics
Vlakjeranem zicu
Kočije dunajske
Kak z germlavinum, z belci dvanajstemi
Pod Turen Nebeški tverjave rajske
Vu kočije z dvanajstemi belci
Dogarmel je prek kvaternega posta
Kak po deskah đemantnega mosta
Grof Keglovič, obrist, kirasjer, gavaler
Komornjik, pijanec, carski oficer
Grof Keglovič, kaj nosi barjak i pancer
Od Cirakog i Kalnega Potoka
S podrumom bermeta na trideset lokota
Baron od Ribje Mlake, Jablanca, Bukovca
Z čebrimi prepuni kufra, kinča, novca
Baron od Koldušije, Červlivog Štakorovca
Zеt Loncknehta, Hofmejstra, gegača Montenovca
Od Grofice Jape, dunajskega udovca
Grof Keglovič, Grof od puhlivog Leskovca
Mačkovara, Rakitja, šlavonskog Kunovca
Monjeroketača i bednjanske Bare
Kaj segda ima pune kozle, koše i hambare
Sin bačanske Irene, ostrogonskog Bakača
Ki na garbu nosi čarnega kukmača
I kozla, kaj ga nigdar neje
Fpikla lutoranjska Kača
Ki v Jeruzalem je poslal galiju forintača
I tak svom grofovstvu rezervjeral
Stan i koštu v nebu
Da Keglovičum nigdar slabe iti nebu
Šereg kohov, kuhač i sokačic
Pečenjarov, dinerov i krušnaric
Troja kola riglah, rajnglah i plehnateh rolov
Praftanov i pekvah, za šloprok pet volov
Troja kola rib, buncekov, karafijolov
Sokačov, kohov i sirarov
Licitarov i mlinarov
Pekarov, kruharov i kuharov
Sluganov, španov celi marov
Jena cela regementa
Pod komandom koha Šenta
Oberkoha von Mindsentha
Se je to v nebo prišlo z Grofom
Grofovski kinčeni dvor
Z grofovskim kinčenim hofom
Na komandu von Mindsentha
Zabrenčala je trumbenta
Pokazal se Sveti Petar
Vu mentenu obersenta
Otparl se je božji stan
A Sent Peter (kak oberšpan)
Zaželil je grofu dober dan
"Želim Jim Gospon Grof, kistijant
Pitšen, naj samo zvoliju, Ekscelenc!
Za Njih je se vre spremno:
Kvarter i košta, pinta i kredenc!"
Grof Keglovič, kak krizbam
Vu blesku carskeh žulenc
V mentenu palma, prefini gavaler
Vulezel je v nebo kroz kmetski špaler
Svojih kohov i svojih sokačic
Svojih pečenjarov i svojih krušnaric
Kaj su dervene stale kak sanoborske štruce
I zijale v Gospona na zicu karuce
Se te bedaste dekle, inaši i puce
Verni cucki, zdresjerane kuce
Kak mehnul je Svetom Petru serbus
Ki pred Njimi v habtaku
Je priklonil svoj tremfus
Z jenim perstom na oberštarske čake
Kak grofi odzdravljaju bogečke proščake
Doteknul se grof srebernega šilta
Kaj Svetom Petru kak nadrišpanu gilta
Pred grofom su maršerala tri ajngela generala
Za njimi pak vu tamjanskoj pari
Tri ajngela kaj barjaktari
Za njimi pak kak proštenjari
Sokači, kohi i sirari
Licitari i mlinari
Vešerice i ražnjari
Inoši, špani, kumordinari
Hajduki, husari, nadrišpani
Kapelani, vicebani
A na repu špalira, da su tu bandu fkani
V zobunu grofovskem, kak grofovski soldat
Imbro Skunkač, piličar i tat
Kak gujšter se prešmugnul črez nebeska vrata
I zrušil se kak klada
Nebeška parada
Tu tri su regemente ajngelov trompetale trata-rata
Trata-rata, erdegata
Nebe je za grofa, a je ne za tata!
Z jene slatke licitarske kule
Su svirale kak komin na vetru orgule
Zveličajuč čuture, pokale i žmule
Čuli su se glasi kak z terbuha basi:
"Vivat Gašpar, v nebe dobre došel da si!
Vivat Obrist Gašpar, Kartaš, Gavaler
Nebe je pečenke fazanjske pun tanjer"
"Seh horvackih likerov prevučena Minerva
Kaj z srabljivci, s pehari i s kelihi zveni
Pak polpintene žmule na jen dušek znišči
Seh muškatov, bermetuv Magistra Minerva
Črez čuturu i kupe vuči luckog červa
Da žitek je za grofa pratfan pun kuglofa
A je ne za drugo neg da se poje i šnofa
Gdo vanshajanje hoče najti na tej životnej cesti
Taj mora furt piti, furt piti i jesti
Gdo z kuglofa žere same slatke cvebe
Taj najleglje dojde vu grofovsko nebe"
Gdo pintu more vu se zlejati
Taj lehko bude mogel spati
Gdo dobro spi, brez greha projde
A takšni pak vu nebo dojde
Gdo hoče tak vu nebe iti
Taj navek mora pijan biti
"Seh čebrov, brentah, škafov, čuturah i šefov
Barilcov, sudov, vrčov, peharov i kant
Naš grof, Gospon Obrist, bil je najlojalnejši fant!
Z bačvah, poličuv i rizlinga punih flaš
Z lagva se je molil Keglovičijanjski Otec Naš
Trojstručni dar od boga dan
Su ženska, vino i duhan
Gdo s tega hoče ziti van
Taj osel je i zgubidan
Mudro je speval Marchese Frangipan
Što težaci prideluju
Naj ležaci nasladuju!
Zato grofi brunde kuju
Z srabljivci se utarkuju
Gdo tak neče, nek mu buju
Tri lukne v terbuhu
Neg potkuje buhu
Neg mu pavuk zraste vu dlakavem vuhu!"
Gledi Imbro Skunkač kak nebešku juhu
V srebreni tanjeri ajngeli dušam služe
Orgule sluša, popevke posluša
Cokoče mu v gačah kokošarska duša
I samo čeka da ga ki vrag ne operuša
Med nebeski gosti tata i gladnuša
Imbrek Skunkač, brabonjkov brat
Tolvaj, jalnuš, piličar i tat
Z repum med nogami od straha kak pes
Išibran, popluvan, zecufan ves
Smuca se kak tenja po tepihu nebes
Gledi Svetog Petra vu plameni kluč
I šmugla se pod stolom kak kusa iduč
Jer ak ga vloviju bu bučkuriš šuš-muč
I tem veselju rajskem prebarzi konec: fuč
Kak rožice dišiju pečenke v gladnih pluč!
Gledi Imbro kak se na ražnju obrača vol
A pitvinah i žranja prepun je grofovski stol
Rigle, rajngle, plehnati rol
Pekve i zdele, pekmez, karafijol
Tremfus se kadi i komen dimi
Kak frulica na vrbi popevle ognišče
Gverc i paper, lavorično lišče
Skunkača kak oblizača išče
Za pet ran božjih, za tridesetri sveca
V rolu sfilana fazanova prseca
Z reš pečeni mlinci od pereca
Imbro Skunkač, stari sladobizec
Kak kača se zagledel v portugizec
Na fedrihu zriban celerov je koren
Na kolači kandlincukor zgoren
Tu mendul i rogačov sakojačkih fel je
Bažul i zelje bogečko veselje
Kmet kave nema ni za smartnog leka
A tu: šnefovog je dreka, na piškotah špeka
Na maslenom kropu hmelnate pistrange
Cukorpohorajov kak od špicfirange
Jarebice, fine ftice
Prepelice, krilatice
Pak kečige i auštrige
Afrikanjske slatke fige
Orehnjače, makovnjače
Oškoruše i kolače
Mendule i pomoranče
Marcipane i rogače
Se se dimi, se natače
Se se puši kak vulkan
Na Gosponov pogrebni dan!
Zelenače iz hajdine
Fedrih, špicflam, govedine
Kuretine, teletine
Cimet skuhan vu pitvine
Od kačje juhe hladnetine
Bravetine, janječine
Vubrane na mjesečine
Svetojanske šparge mlade
Cušpajz z rezanci ze čokolade
Pak muštarde v safalade
Oškoruše i mušmule, štrudljin z mesom i mendule
Orehnjače, makovnjače, pune gače, pune hlače
Sira, smerdljivoga spuznjaka
Vepra, škopca godišnjaka
Morun: meter i pol saka
Tri koša na olju spečenih pužov
Kak tenta čarnih spohanih gužov
Na majoličneh zdelah, na cinkovem tanjiru
Grofovske karmine na nebeškom piru
I ajngeli su sami te sladobize jeli
Ak i nesu zube ni požirak imeli
Nad stolum i med tum gospodum
Arhajngel Gabrejel, stoloravnatel i kum
S polpintenim žmulom se stal: silencijum!
Začkomeli su gosti, utihnul je šum
Arhajngel je začel z božjum milostjum
"Pijmo vu vaše zdravlje nebeški bilikum!
Vašoj gospockoj milosti sluga sam najpokorneši
Oni su, Gospon Grof, na vuzem klečali pri meši
Oni su navek bili korteš božji med božjimi korteši
Dekret je vre potpisan
Da ih seh grehov zemalskih, blatnih reši
Kajti je kod njih sam Sveti Mihal
Prešal muškat na grofovskoj preši
Gospone Grofe, mili naš goste najpresvetleši
Če človek ne pije - lehko smartno zgreši
A oni su navek postili z blagoslovom pinte
Zniščavajuč premudro luciferske finte
Pijmo za zdravlje vaše i vaše pokojne pajdaše
Za Madame tres chère et adorable Comtesse
Gospe Grofice v paradi grofovskov kinča
I grofovskeh penez
Naj zemeju na znajnje da ja sem vaše milosti
Diner najpokornejši jeden
Da fertuh njihove sence pocmačem
Ni tega nisem vreden
Ovo je arhajngelske zdravice verzuš
Ajngelski čeden (ar je ne posleden)
Pijmo vu vaše zdravlje tridesetri čebra
I devedeset i deveti beden!
Se naše dominae colonelissae
I dominae overstlajdnandissae
Se naše Clarissae i Baptissae
V tamjanu te čarne mise
Grofovske štrumfe i čokolad-kaprise
Prosim jih da mi ne zamerete
Kajti mi se jezik plete
Ar ja jim napijam vu ime čete
Arhajngelske, nebeske, svete i presvete
I prosim jih da ovaj bilikum zlejete
Za Kegloviča grofa od požunske dijete
Ki zveršil je se vinske banske fakultete!
Za Kegloviča grofa, z jezer visokimi ormari
Kaj je Turke strelal z vinskemi pehari
Krampampulu pekel s curam i s husari
Lumpal bo Beču s Francuzi i z Madžari
Kak si horvacki vinoznanci stari
Kaj nesu, kakti zubnobolci, kruhoborci, čarnoškolci
Tentu nosili vu mošnjah i v tobolci
Neg su, kak Horvati, Turomezeški Turopolci
Mesto turske glave kopuna pekli na kolci
Imbro Skunkač, kokošar i tat
Gledi spod stola v taj nebeski kraval
Skomine guta: "Vrag vas gospocki dal
Ter vas stvoril i dal!"
"Ti havraci drempavi, gutavi trclaki
Kaj tropintenog žmula more zniščit saki
Kaj gutaju srablivce kakti naperšnjake
Ti gihtični ždrempavci na kervave tlake
Od vuzma do vuzma ločeju kak bedaki
Tokvani, klokani, s kehlavimi požiraki
Kaj imaju turne v Budimu i na Mlaki
Sediju v nebu kak pri svojoj hiži
A ti jim, pesja capa, grofovske parkle liži!"
"Kadgod je dežđelo
Bogibogme
Nisem nigdar imel ni amrelo
A moje je telo
Išibrano propelo
Pri gospodi je navek
Se sito i veselo
Klobase, čurke, pitvine i jelo
Vuzem do vuzma, nigdar nikakšno delo!"
"Spuščavaju vetre, orgulaju s črevom
Puran v ruki desnoj, fazan vu batku levom
Z vukom med nogami žvalavi francuzlivci
Pazuhe im fajtna svarbečica grize
Ti vre su imeli grofovske paradize
Na zemli, med nami: ze žmuli i z srablivci
Mužikali su muške žule ti smerdlivi lenivci
A sad sediju v nebu, kaštigani vušlivci!"
"Bekavi gluhaki, z madroni i s terbuhi
Kak buben mužikaški
Krampampule, fazane ždereju pajdaški
Se sami Madžari, grofi, dunajski, taljanski
Ni jeden je ne človek, ni jeden ne zna naški
Z barili, z lajti, z bedni, z šefi, škafi, brenti
Zlejavleju vu se vino kak šamlasti šenti
A pred svimi šenti i znorelimi senti
Baron i sokač nadrišpan Mindsenthi
Te ima želodec rezrivan kakti porta
Tri barila vu njem i mendulova torta
Češnjovki venec, rezancov, fiilekov malomašna sorta
Rasperti želodec kak cirkvena korta
Tri škafa zosa, kak tri škafa morta
Želodec mu je dlenav i z bersum obložen
Nafutrana putača, ves je u muštardom potkožen
Ta starka turopolska kak blazina babja
Z rizlingom prežgana, karv smardljiva žabja
Mindsenthov terbuh napuhnuti je meh
Vu njem šlaprče za vunčiščenje teh
Te grofovske riti samo onda zebe
Gda idu zarad sebe!"
"Gdo bližnjega ne štima kakti sebe
Antikrist je i ne mu placa v nebe!"
"Ti vuloživci i kašlavci
Ti grintavci i slenavci
Ti puhavci, ti mekovci
Ti pišivci i lažlivci
Na parhetnih blazinah i vanjkušah ležaki
Kaj ždereju kak hrčki, kaj delaju težaki
Ti štimaju mene kakti sebe saki?"
"Ni Skunkači vre nisu baš takšni bedaki
Da bi ih vlekli za čubu norčaki
Oni su pri torte, a mi sme pa na tlaki
Mi z lancima zvenimo, grofi pa z srebrnjaki
Mi gladni sme kak cucki, a ti Minervini dijaki
Mužikaju na frule, na brente pak na žmule
Dok nam se cvrli noket
Muž kak mozule nosi žule
Ti nas naši bližnji s preštimavajnja gule
A v nebu im ajngli popevlu na orgule"
"Kmet, kokošar, čuješ, vušlivi kumek, kum
Spreštimal je vre taj gospocki gazofilacijum:
Z vuki tuleti, a bogca guleti
S pesi lajati, za greh se ne kajati
Z jopcima plesati, po kmetu tesati
Lagati, krasti, tri holbe masti
V kvaternom kednu kak prase požreti
Kak maček navek na noge opasti
Čavle zabijati onem ki je raspeti
Pole vdovičko do zrna požnjeti
Navek se gostiti, nigdar ne postiti
Tak te v nebe pela najsigurnejši put
A saki drugi put je v pekel obernut!"
"Ar je vre tak bilo pak opet bu na svetu
Da nigdo je ne dušu, zdruzganu, zgoretu
Nigdar pital nišče zakaj je na tešče
Zakaj su kotrige podrobile joj klešče
Zakaj su joj rebra potropana kak trešče?
Ar je vre tak bilo pak bu jopet potom
Ak si zvezan kak stekli pes z drotom
Ak si popluvan ze špotom i sramotom
Saki ti je dal v poterto rebro z nogom
A se ni bojal suda pred gosponom bogom"
"Kajti, kak bi rekli, su grofi muža spekli
Rubaču su mu z gole starke zvlekli
Pak su, kak bi rekli, zeli Advokata
Tolvaji pred bogom sebi Šenta, Škrata
Hudiča, Silnjaka, Šatana i Vraga
Zlodeja, Hahara, Markaja i Đavla
Pravici ki je zabil v raspelo zadnjeg čavla
Pravica, deci, kak bi rekli sveci
Tak je kak tamjan med vražnjimi pezdeci
Spoznavši pravicu su bogci vre mrtveci!"
"Imbro Skunkač, ti krastavi futač
Kam si se prešmujgnul v livrjeranih gač?
Kam si se zavlekel pod stol, kak kusa stekla
Za grofovski stol pobegnul si iz pekla!
Ti kokošar, ti smolavi pezdač
Ti fkral si našem grofu zernja pošakač!
Denite ga, dečki, na pravde ketač
Zriflajte ga dobre na špicaj od zubač!"
"Sfrišuntksuntali te bumo, vrag te kmetski dal
Zakaj si grofu našem tri kuruze fkral?
Vrag stvoril te idal, kaj, bolvan, si ne znal
Da je na kmetskoj riti kervav grofovski bal?"
"Piličar prokleti, prefrigani hudočinec
Kaj nisi znal kam, neg v gospocki kokošinec?"
"Vrag stvoril me i dal, ja bogme nis niš fkral
Ja sem kuruzu s purani i s piliči zobal"
"Zakaj si, mulec, zobal?
Vezda buš Herodešovu šibu sprobal!"
"Poskubli bumo vre mi tvoj gladnuški jal
Bumo ti zeli frišuntksunt
Celi tvoj bogečki grunt!
A verhu tega spreštiklali te bumo tak
Da nigdar vre škrilak
Nebu na tvoje tikve stal, bedak!"
"Trideset i tri šibe po golom frišuntksuntu
Da se zmisli na grešnu svoju puntu!
Pod papek mu potpali smolavu frišku luntu
Još trideset i tri vušlivom fagabuntu!"
"Nek pogledi ti tvoja mama
Na riti sina grofovskeg monograma!"
"Još mu meso scufano ni dost
Samo na levem gležnju vidi mu se kost!
Karabatek biti mora kak plava sliva rund
To još ni pravi keglovičijanjski frišuntksunt"
"Potegni, flakni, isplesiči, hajsni
A sad polehko, vre cviliju frajsni!
Vre slivče prase, vre postaje špajsni
Masnejše, masnejše, naj bu kak buncek majsni!"
"Kaj, karv curi?
Kaj, nema je neg samo jen lavor?
Nek si zapamti smerdlivi muški tvor
Gda se je zavlekel v plemenitaški dvor!
Daj mu još olja kipočeg ozgor!"
Tri markaja su iz Skunkača Imbre
Sfašijerali šnicljin, se na fajtne šibre
Gosponu Kegloviču za dospetek štibre
Kak tat je Imbro Skunkač z neba v smolu opal
A Markaj mu je smolom stražnjicu zapopal
Onda mu je mojzek kak cvrtje v ponjve stropal
I tak je Skunkač Imbro vu vekivečni jogenj propal
Kočije dunajske
Kak z germlavinum, z belci dvanajstemi
Pod Turen Nebeški tverjave rajske
Vu kočije z dvanajstemi belci
Dogarmel je prek kvaternega posta
Kak po deskah đemantnega mosta
Grof Keglovič, obrist, kirasjer, gavaler
Komornjik, pijanec, carski oficer
Grof Keglovič, kaj nosi barjak i pancer
Od Cirakog i Kalnega Potoka
S podrumom bermeta na trideset lokota
Baron od Ribje Mlake, Jablanca, Bukovca
Z čebrimi prepuni kufra, kinča, novca
Baron od Koldušije, Červlivog Štakorovca
Zеt Loncknehta, Hofmejstra, gegača Montenovca
Od Grofice Jape, dunajskega udovca
Grof Keglovič, Grof od puhlivog Leskovca
Mačkovara, Rakitja, šlavonskog Kunovca
Monjeroketača i bednjanske Bare
Kaj segda ima pune kozle, koše i hambare
Sin bačanske Irene, ostrogonskog Bakača
Ki na garbu nosi čarnega kukmača
I kozla, kaj ga nigdar neje
Fpikla lutoranjska Kača
Ki v Jeruzalem je poslal galiju forintača
I tak svom grofovstvu rezervjeral
Stan i koštu v nebu
Da Keglovičum nigdar slabe iti nebu
Šereg kohov, kuhač i sokačic
Pečenjarov, dinerov i krušnaric
Troja kola riglah, rajnglah i plehnateh rolov
Praftanov i pekvah, za šloprok pet volov
Troja kola rib, buncekov, karafijolov
Sokačov, kohov i sirarov
Licitarov i mlinarov
Pekarov, kruharov i kuharov
Sluganov, španov celi marov
Jena cela regementa
Pod komandom koha Šenta
Oberkoha von Mindsentha
Se je to v nebo prišlo z Grofom
Grofovski kinčeni dvor
Z grofovskim kinčenim hofom
Na komandu von Mindsentha
Zabrenčala je trumbenta
Pokazal se Sveti Petar
Vu mentenu obersenta
Otparl se je božji stan
A Sent Peter (kak oberšpan)
Zaželil je grofu dober dan
"Želim Jim Gospon Grof, kistijant
Pitšen, naj samo zvoliju, Ekscelenc!
Za Njih je se vre spremno:
Kvarter i košta, pinta i kredenc!"
Grof Keglovič, kak krizbam
Vu blesku carskeh žulenc
V mentenu palma, prefini gavaler
Vulezel je v nebo kroz kmetski špaler
Svojih kohov i svojih sokačic
Svojih pečenjarov i svojih krušnaric
Kaj su dervene stale kak sanoborske štruce
I zijale v Gospona na zicu karuce
Se te bedaste dekle, inaši i puce
Verni cucki, zdresjerane kuce
Kak mehnul je Svetom Petru serbus
Ki pred Njimi v habtaku
Je priklonil svoj tremfus
Z jenim perstom na oberštarske čake
Kak grofi odzdravljaju bogečke proščake
Doteknul se grof srebernega šilta
Kaj Svetom Petru kak nadrišpanu gilta
Pred grofom su maršerala tri ajngela generala
Za njimi pak vu tamjanskoj pari
Tri ajngela kaj barjaktari
Za njimi pak kak proštenjari
Sokači, kohi i sirari
Licitari i mlinari
Vešerice i ražnjari
Inoši, špani, kumordinari
Hajduki, husari, nadrišpani
Kapelani, vicebani
A na repu špalira, da su tu bandu fkani
V zobunu grofovskem, kak grofovski soldat
Imbro Skunkač, piličar i tat
Kak gujšter se prešmugnul črez nebeska vrata
I zrušil se kak klada
Nebeška parada
Tu tri su regemente ajngelov trompetale trata-rata
Trata-rata, erdegata
Nebe je za grofa, a je ne za tata!
Z jene slatke licitarske kule
Su svirale kak komin na vetru orgule
Zveličajuč čuture, pokale i žmule
Čuli su se glasi kak z terbuha basi:
"Vivat Gašpar, v nebe dobre došel da si!
Vivat Obrist Gašpar, Kartaš, Gavaler
Nebe je pečenke fazanjske pun tanjer"
"Seh horvackih likerov prevučena Minerva
Kaj z srabljivci, s pehari i s kelihi zveni
Pak polpintene žmule na jen dušek znišči
Seh muškatov, bermetuv Magistra Minerva
Črez čuturu i kupe vuči luckog červa
Da žitek je za grofa pratfan pun kuglofa
A je ne za drugo neg da se poje i šnofa
Gdo vanshajanje hoče najti na tej životnej cesti
Taj mora furt piti, furt piti i jesti
Gdo z kuglofa žere same slatke cvebe
Taj najleglje dojde vu grofovsko nebe"
Gdo pintu more vu se zlejati
Taj lehko bude mogel spati
Gdo dobro spi, brez greha projde
A takšni pak vu nebo dojde
Gdo hoče tak vu nebe iti
Taj navek mora pijan biti
"Seh čebrov, brentah, škafov, čuturah i šefov
Barilcov, sudov, vrčov, peharov i kant
Naš grof, Gospon Obrist, bil je najlojalnejši fant!
Z bačvah, poličuv i rizlinga punih flaš
Z lagva se je molil Keglovičijanjski Otec Naš
Trojstručni dar od boga dan
Su ženska, vino i duhan
Gdo s tega hoče ziti van
Taj osel je i zgubidan
Mudro je speval Marchese Frangipan
Što težaci prideluju
Naj ležaci nasladuju!
Zato grofi brunde kuju
Z srabljivci se utarkuju
Gdo tak neče, nek mu buju
Tri lukne v terbuhu
Neg potkuje buhu
Neg mu pavuk zraste vu dlakavem vuhu!"
Gledi Imbro Skunkač kak nebešku juhu
V srebreni tanjeri ajngeli dušam služe
Orgule sluša, popevke posluša
Cokoče mu v gačah kokošarska duša
I samo čeka da ga ki vrag ne operuša
Med nebeski gosti tata i gladnuša
Imbrek Skunkač, brabonjkov brat
Tolvaj, jalnuš, piličar i tat
Z repum med nogami od straha kak pes
Išibran, popluvan, zecufan ves
Smuca se kak tenja po tepihu nebes
Gledi Svetog Petra vu plameni kluč
I šmugla se pod stolom kak kusa iduč
Jer ak ga vloviju bu bučkuriš šuš-muč
I tem veselju rajskem prebarzi konec: fuč
Kak rožice dišiju pečenke v gladnih pluč!
Gledi Imbro kak se na ražnju obrača vol
A pitvinah i žranja prepun je grofovski stol
Rigle, rajngle, plehnati rol
Pekve i zdele, pekmez, karafijol
Tremfus se kadi i komen dimi
Kak frulica na vrbi popevle ognišče
Gverc i paper, lavorično lišče
Skunkača kak oblizača išče
Za pet ran božjih, za tridesetri sveca
V rolu sfilana fazanova prseca
Z reš pečeni mlinci od pereca
Imbro Skunkač, stari sladobizec
Kak kača se zagledel v portugizec
Na fedrihu zriban celerov je koren
Na kolači kandlincukor zgoren
Tu mendul i rogačov sakojačkih fel je
Bažul i zelje bogečko veselje
Kmet kave nema ni za smartnog leka
A tu: šnefovog je dreka, na piškotah špeka
Na maslenom kropu hmelnate pistrange
Cukorpohorajov kak od špicfirange
Jarebice, fine ftice
Prepelice, krilatice
Pak kečige i auštrige
Afrikanjske slatke fige
Orehnjače, makovnjače
Oškoruše i kolače
Mendule i pomoranče
Marcipane i rogače
Se se dimi, se natače
Se se puši kak vulkan
Na Gosponov pogrebni dan!
Zelenače iz hajdine
Fedrih, špicflam, govedine
Kuretine, teletine
Cimet skuhan vu pitvine
Od kačje juhe hladnetine
Bravetine, janječine
Vubrane na mjesečine
Svetojanske šparge mlade
Cušpajz z rezanci ze čokolade
Pak muštarde v safalade
Oškoruše i mušmule, štrudljin z mesom i mendule
Orehnjače, makovnjače, pune gače, pune hlače
Sira, smerdljivoga spuznjaka
Vepra, škopca godišnjaka
Morun: meter i pol saka
Tri koša na olju spečenih pužov
Kak tenta čarnih spohanih gužov
Na majoličneh zdelah, na cinkovem tanjiru
Grofovske karmine na nebeškom piru
I ajngeli su sami te sladobize jeli
Ak i nesu zube ni požirak imeli
Nad stolum i med tum gospodum
Arhajngel Gabrejel, stoloravnatel i kum
S polpintenim žmulom se stal: silencijum!
Začkomeli su gosti, utihnul je šum
Arhajngel je začel z božjum milostjum
"Pijmo vu vaše zdravlje nebeški bilikum!
Vašoj gospockoj milosti sluga sam najpokorneši
Oni su, Gospon Grof, na vuzem klečali pri meši
Oni su navek bili korteš božji med božjimi korteši
Dekret je vre potpisan
Da ih seh grehov zemalskih, blatnih reši
Kajti je kod njih sam Sveti Mihal
Prešal muškat na grofovskoj preši
Gospone Grofe, mili naš goste najpresvetleši
Če človek ne pije - lehko smartno zgreši
A oni su navek postili z blagoslovom pinte
Zniščavajuč premudro luciferske finte
Pijmo za zdravlje vaše i vaše pokojne pajdaše
Za Madame tres chère et adorable Comtesse
Gospe Grofice v paradi grofovskov kinča
I grofovskeh penez
Naj zemeju na znajnje da ja sem vaše milosti
Diner najpokornejši jeden
Da fertuh njihove sence pocmačem
Ni tega nisem vreden
Ovo je arhajngelske zdravice verzuš
Ajngelski čeden (ar je ne posleden)
Pijmo vu vaše zdravlje tridesetri čebra
I devedeset i deveti beden!
Se naše dominae colonelissae
I dominae overstlajdnandissae
Se naše Clarissae i Baptissae
V tamjanu te čarne mise
Grofovske štrumfe i čokolad-kaprise
Prosim jih da mi ne zamerete
Kajti mi se jezik plete
Ar ja jim napijam vu ime čete
Arhajngelske, nebeske, svete i presvete
I prosim jih da ovaj bilikum zlejete
Za Kegloviča grofa od požunske dijete
Ki zveršil je se vinske banske fakultete!
Za Kegloviča grofa, z jezer visokimi ormari
Kaj je Turke strelal z vinskemi pehari
Krampampulu pekel s curam i s husari
Lumpal bo Beču s Francuzi i z Madžari
Kak si horvacki vinoznanci stari
Kaj nesu, kakti zubnobolci, kruhoborci, čarnoškolci
Tentu nosili vu mošnjah i v tobolci
Neg su, kak Horvati, Turomezeški Turopolci
Mesto turske glave kopuna pekli na kolci
Imbro Skunkač, kokošar i tat
Gledi spod stola v taj nebeski kraval
Skomine guta: "Vrag vas gospocki dal
Ter vas stvoril i dal!"
"Ti havraci drempavi, gutavi trclaki
Kaj tropintenog žmula more zniščit saki
Kaj gutaju srablivce kakti naperšnjake
Ti gihtični ždrempavci na kervave tlake
Od vuzma do vuzma ločeju kak bedaki
Tokvani, klokani, s kehlavimi požiraki
Kaj imaju turne v Budimu i na Mlaki
Sediju v nebu kak pri svojoj hiži
A ti jim, pesja capa, grofovske parkle liži!"
"Kadgod je dežđelo
Bogibogme
Nisem nigdar imel ni amrelo
A moje je telo
Išibrano propelo
Pri gospodi je navek
Se sito i veselo
Klobase, čurke, pitvine i jelo
Vuzem do vuzma, nigdar nikakšno delo!"
"Spuščavaju vetre, orgulaju s črevom
Puran v ruki desnoj, fazan vu batku levom
Z vukom med nogami žvalavi francuzlivci
Pazuhe im fajtna svarbečica grize
Ti vre su imeli grofovske paradize
Na zemli, med nami: ze žmuli i z srablivci
Mužikali su muške žule ti smerdlivi lenivci
A sad sediju v nebu, kaštigani vušlivci!"
"Bekavi gluhaki, z madroni i s terbuhi
Kak buben mužikaški
Krampampule, fazane ždereju pajdaški
Se sami Madžari, grofi, dunajski, taljanski
Ni jeden je ne človek, ni jeden ne zna naški
Z barili, z lajti, z bedni, z šefi, škafi, brenti
Zlejavleju vu se vino kak šamlasti šenti
A pred svimi šenti i znorelimi senti
Baron i sokač nadrišpan Mindsenthi
Te ima želodec rezrivan kakti porta
Tri barila vu njem i mendulova torta
Češnjovki venec, rezancov, fiilekov malomašna sorta
Rasperti želodec kak cirkvena korta
Tri škafa zosa, kak tri škafa morta
Želodec mu je dlenav i z bersum obložen
Nafutrana putača, ves je u muštardom potkožen
Ta starka turopolska kak blazina babja
Z rizlingom prežgana, karv smardljiva žabja
Mindsenthov terbuh napuhnuti je meh
Vu njem šlaprče za vunčiščenje teh
Te grofovske riti samo onda zebe
Gda idu zarad sebe!"
"Gdo bližnjega ne štima kakti sebe
Antikrist je i ne mu placa v nebe!"
"Ti vuloživci i kašlavci
Ti grintavci i slenavci
Ti puhavci, ti mekovci
Ti pišivci i lažlivci
Na parhetnih blazinah i vanjkušah ležaki
Kaj ždereju kak hrčki, kaj delaju težaki
Ti štimaju mene kakti sebe saki?"
"Ni Skunkači vre nisu baš takšni bedaki
Da bi ih vlekli za čubu norčaki
Oni su pri torte, a mi sme pa na tlaki
Mi z lancima zvenimo, grofi pa z srebrnjaki
Mi gladni sme kak cucki, a ti Minervini dijaki
Mužikaju na frule, na brente pak na žmule
Dok nam se cvrli noket
Muž kak mozule nosi žule
Ti nas naši bližnji s preštimavajnja gule
A v nebu im ajngli popevlu na orgule"
"Kmet, kokošar, čuješ, vušlivi kumek, kum
Spreštimal je vre taj gospocki gazofilacijum:
Z vuki tuleti, a bogca guleti
S pesi lajati, za greh se ne kajati
Z jopcima plesati, po kmetu tesati
Lagati, krasti, tri holbe masti
V kvaternom kednu kak prase požreti
Kak maček navek na noge opasti
Čavle zabijati onem ki je raspeti
Pole vdovičko do zrna požnjeti
Navek se gostiti, nigdar ne postiti
Tak te v nebe pela najsigurnejši put
A saki drugi put je v pekel obernut!"
"Ar je vre tak bilo pak opet bu na svetu
Da nigdo je ne dušu, zdruzganu, zgoretu
Nigdar pital nišče zakaj je na tešče
Zakaj su kotrige podrobile joj klešče
Zakaj su joj rebra potropana kak trešče?
Ar je vre tak bilo pak bu jopet potom
Ak si zvezan kak stekli pes z drotom
Ak si popluvan ze špotom i sramotom
Saki ti je dal v poterto rebro z nogom
A se ni bojal suda pred gosponom bogom"
"Kajti, kak bi rekli, su grofi muža spekli
Rubaču su mu z gole starke zvlekli
Pak su, kak bi rekli, zeli Advokata
Tolvaji pred bogom sebi Šenta, Škrata
Hudiča, Silnjaka, Šatana i Vraga
Zlodeja, Hahara, Markaja i Đavla
Pravici ki je zabil v raspelo zadnjeg čavla
Pravica, deci, kak bi rekli sveci
Tak je kak tamjan med vražnjimi pezdeci
Spoznavši pravicu su bogci vre mrtveci!"
"Imbro Skunkač, ti krastavi futač
Kam si se prešmujgnul v livrjeranih gač?
Kam si se zavlekel pod stol, kak kusa stekla
Za grofovski stol pobegnul si iz pekla!
Ti kokošar, ti smolavi pezdač
Ti fkral si našem grofu zernja pošakač!
Denite ga, dečki, na pravde ketač
Zriflajte ga dobre na špicaj od zubač!"
"Sfrišuntksuntali te bumo, vrag te kmetski dal
Zakaj si grofu našem tri kuruze fkral?
Vrag stvoril te idal, kaj, bolvan, si ne znal
Da je na kmetskoj riti kervav grofovski bal?"
"Piličar prokleti, prefrigani hudočinec
Kaj nisi znal kam, neg v gospocki kokošinec?"
"Vrag stvoril me i dal, ja bogme nis niš fkral
Ja sem kuruzu s purani i s piliči zobal"
"Zakaj si, mulec, zobal?
Vezda buš Herodešovu šibu sprobal!"
"Poskubli bumo vre mi tvoj gladnuški jal
Bumo ti zeli frišuntksunt
Celi tvoj bogečki grunt!
A verhu tega spreštiklali te bumo tak
Da nigdar vre škrilak
Nebu na tvoje tikve stal, bedak!"
"Trideset i tri šibe po golom frišuntksuntu
Da se zmisli na grešnu svoju puntu!
Pod papek mu potpali smolavu frišku luntu
Još trideset i tri vušlivom fagabuntu!"
"Nek pogledi ti tvoja mama
Na riti sina grofovskeg monograma!"
"Još mu meso scufano ni dost
Samo na levem gležnju vidi mu se kost!
Karabatek biti mora kak plava sliva rund
To još ni pravi keglovičijanjski frišuntksunt"
"Potegni, flakni, isplesiči, hajsni
A sad polehko, vre cviliju frajsni!
Vre slivče prase, vre postaje špajsni
Masnejše, masnejše, naj bu kak buncek majsni!"
"Kaj, karv curi?
Kaj, nema je neg samo jen lavor?
Nek si zapamti smerdlivi muški tvor
Gda se je zavlekel v plemenitaški dvor!
Daj mu još olja kipočeg ozgor!"
Tri markaja su iz Skunkača Imbre
Sfašijerali šnicljin, se na fajtne šibre
Gosponu Kegloviču za dospetek štibre
Kak tat je Imbro Skunkač z neba v smolu opal
A Markaj mu je smolom stražnjicu zapopal
Onda mu je mojzek kak cvrtje v ponjve stropal
I tak je Skunkač Imbro vu vekivečni jogenj propal