Morm Povedat by Kosta Lyrics
Grdi si, ne maram te več!
Mam jezik prestrupen, ker povem vse kar leži na njem
In nism več človek, ker ne pustim, da hodte po men
Špilite pošten, loh pa tud zamenamo vloge
Dons bom jest prfoks, talam minuse za naloge
Maš zlato žlico v ustih, raj jih hitr zapri
Zlato pa skrij, da se ta v železo ne spremeni
Ker starih več ni, sej si kul, nikar ne tul
Zdej te bomo sezul, si tvoje čevlje obul
Ker ti si kul, lepo se v teh čevljih sprehaja
A to je kaj ti dogaja, tko se pogoje podaja
Izkoriščaš ljudi za 250 na uro
In večina teh modelov je nardila maturo
Čekiram datum in uro, ko padem v šok
Smo šli res sto let nazaj, gre za časovni preskok?
Ni res, zgleda da se zgodovina ponavlja
Elita svoje opravlja, folk pa na zavod odpravlja
In modeli so raj tih, ne govorijo preveč
Ker dobr vejo, da je loh beseda ena preveč
Službe ni več, nestrpno zadržijo svoj dih
Dons je tišina zlato, zato so čist vsi tih
Zato pa pišem ta stih, zanima me kaj se zgodi
Ko se pravljica v kruto realnost spremeni
Kok jih živi, kok jih trpi in kok jih sam vegetira
Kok jih je v leru, kok se jih sekira, kok jih nima mira
To je moj monolog in čutim, morm razpredat
O stvareh, kire sm vidu, tole morm povedat!
Refren:
Vsi modeli, k so z mano, vem stojijo za mano
Vsak od njih, tko k jest, vsi predstavljamo Ljubljano
Kaj dogaja, vem, da zdej prihaja moj čas
Morm povedat, kar me mot, morm povedat naglas!
Vem, da me razumete, ker se vse pove direkt
Tko vam loh dam sporočilo, s tem dosežem efekt
In dobr vidm vse okoli sebe, ker opazujem
Vedno mislim in se zberem, ker sam tko loh delujem
In stvari res niso takšne, kot se vam mogoče zdijo
Ne nasedam lažem, ko čeknem televizijo
Vlada dela se gluho, prikrit se fura represijo
Ni čudn, da folk zdej gleda drugač na policijo
Male ribe lovijo, velke pa pr mir pustijo
Za ses ti morijo in pol ga sami kadijo
To je adijo, modeli mi pravjo, ja tko je
Ne pozabit na oblast, kdo jo je postavu ke
Mi vem, da nismo brez moči
Sam celotno situacijo furajo lobiji
A noben nima pravice, da bo tak do nas
Do vidu en, bo vidu drug, tret, odkliku bo vaš čas
Ne maram lažnih nasmehov, ne maram dvojne morale
Ne maram takih ljudi, k furajo te ideale
Ne maram ksenofobije, tle je preveč nestrpnosti
Ne maram homofobije, vzdušje tle je polno trpkosti
In arogance do veliko ljudi
To doživel sem sam, zarad poševnih oči
Tle obleka človeka naredi in ne on nje
Pomembn je sam kok maš keša, kup se loh vse
In ko pogledam nazaj, Cankar zgleda je mel prav
Če si hlapec enkrat, boš hlapec vedno tud ostal
Vcasih mi je žal, k tle živim, glede na te stvari
O.K., če te kej mot pa pejt, boste rekl vi
A-a, sori par stvari me še tle gor drži
Zaprem oči vidm tebe, vse kar rabm si ti
In ni lepo bit del, tele zafurane predstave
Ne zdej, sam enkrat bodo padale glave!
Refren
Upam da sem bil jasen, ker morm bit še bolj glasen
Jezen sem na državo, ker je šla Juga narazen
Cajt je šel mim, z leti se je slika zbistrila
Življenja so se spremenila, nov polet so dobila
Meje, ki so jih postavil, so prerasle korenine
Zdej te sežejo do moje družine
Kri ni voda bom govoru do takrat ko ne izdihnem
Komadu žalost privdihnem, dušo si navdihnem…
Naj odmeva naš melos in slovanski ponos
Temu jest pripadam to mi daje velik zanos
Spoznal ste me, če čutite me, do dna mojega srca
Nisem ta, ki se loh kupi al pa tujcu proda
Moj svet je kot mozaik, poln slik
Dogodkov in ljudi, ki stal so mi ob strani skozi moje dni
Mi sam živimo, dobr vem da se dostikrat borimo
Ni lahko, čeprav se tega kar mamo res veselimo
Življenje ni na izi, z leti morm bit bolj odgovoren
Dam vse od sebe, včasih zdi se da ne zmorem
In se zlomim, postanem kot model k stran od vsega sklizne
Počutim se k pes s steklino, paz da te ne ugrizne
Sam to je tko, ko vse želje zbledijo
Ko fantazije zgorijo, cilji svojo smer zgubijo
Generacija X, je generacija kiks
In večina nje tlele išče sam še dobr
Sam še dobr, sam še dobr fiks!
Refren
Mam jezik prestrupen, ker povem vse kar leži na njem
In nism več človek, ker ne pustim, da hodte po men
Špilite pošten, loh pa tud zamenamo vloge
Dons bom jest prfoks, talam minuse za naloge
Maš zlato žlico v ustih, raj jih hitr zapri
Zlato pa skrij, da se ta v železo ne spremeni
Ker starih več ni, sej si kul, nikar ne tul
Zdej te bomo sezul, si tvoje čevlje obul
Ker ti si kul, lepo se v teh čevljih sprehaja
A to je kaj ti dogaja, tko se pogoje podaja
Izkoriščaš ljudi za 250 na uro
In večina teh modelov je nardila maturo
Čekiram datum in uro, ko padem v šok
Smo šli res sto let nazaj, gre za časovni preskok?
Ni res, zgleda da se zgodovina ponavlja
Elita svoje opravlja, folk pa na zavod odpravlja
In modeli so raj tih, ne govorijo preveč
Ker dobr vejo, da je loh beseda ena preveč
Službe ni več, nestrpno zadržijo svoj dih
Dons je tišina zlato, zato so čist vsi tih
Zato pa pišem ta stih, zanima me kaj se zgodi
Ko se pravljica v kruto realnost spremeni
Kok jih živi, kok jih trpi in kok jih sam vegetira
Kok jih je v leru, kok se jih sekira, kok jih nima mira
To je moj monolog in čutim, morm razpredat
O stvareh, kire sm vidu, tole morm povedat!
Refren:
Vsi modeli, k so z mano, vem stojijo za mano
Vsak od njih, tko k jest, vsi predstavljamo Ljubljano
Kaj dogaja, vem, da zdej prihaja moj čas
Morm povedat, kar me mot, morm povedat naglas!
Vem, da me razumete, ker se vse pove direkt
Tko vam loh dam sporočilo, s tem dosežem efekt
In dobr vidm vse okoli sebe, ker opazujem
Vedno mislim in se zberem, ker sam tko loh delujem
In stvari res niso takšne, kot se vam mogoče zdijo
Ne nasedam lažem, ko čeknem televizijo
Vlada dela se gluho, prikrit se fura represijo
Ni čudn, da folk zdej gleda drugač na policijo
Male ribe lovijo, velke pa pr mir pustijo
Za ses ti morijo in pol ga sami kadijo
To je adijo, modeli mi pravjo, ja tko je
Ne pozabit na oblast, kdo jo je postavu ke
Mi vem, da nismo brez moči
Sam celotno situacijo furajo lobiji
A noben nima pravice, da bo tak do nas
Do vidu en, bo vidu drug, tret, odkliku bo vaš čas
Ne maram lažnih nasmehov, ne maram dvojne morale
Ne maram takih ljudi, k furajo te ideale
Ne maram ksenofobije, tle je preveč nestrpnosti
Ne maram homofobije, vzdušje tle je polno trpkosti
In arogance do veliko ljudi
To doživel sem sam, zarad poševnih oči
Tle obleka človeka naredi in ne on nje
Pomembn je sam kok maš keša, kup se loh vse
In ko pogledam nazaj, Cankar zgleda je mel prav
Če si hlapec enkrat, boš hlapec vedno tud ostal
Vcasih mi je žal, k tle živim, glede na te stvari
O.K., če te kej mot pa pejt, boste rekl vi
A-a, sori par stvari me še tle gor drži
Zaprem oči vidm tebe, vse kar rabm si ti
In ni lepo bit del, tele zafurane predstave
Ne zdej, sam enkrat bodo padale glave!
Refren
Upam da sem bil jasen, ker morm bit še bolj glasen
Jezen sem na državo, ker je šla Juga narazen
Cajt je šel mim, z leti se je slika zbistrila
Življenja so se spremenila, nov polet so dobila
Meje, ki so jih postavil, so prerasle korenine
Zdej te sežejo do moje družine
Kri ni voda bom govoru do takrat ko ne izdihnem
Komadu žalost privdihnem, dušo si navdihnem…
Naj odmeva naš melos in slovanski ponos
Temu jest pripadam to mi daje velik zanos
Spoznal ste me, če čutite me, do dna mojega srca
Nisem ta, ki se loh kupi al pa tujcu proda
Moj svet je kot mozaik, poln slik
Dogodkov in ljudi, ki stal so mi ob strani skozi moje dni
Mi sam živimo, dobr vem da se dostikrat borimo
Ni lahko, čeprav se tega kar mamo res veselimo
Življenje ni na izi, z leti morm bit bolj odgovoren
Dam vse od sebe, včasih zdi se da ne zmorem
In se zlomim, postanem kot model k stran od vsega sklizne
Počutim se k pes s steklino, paz da te ne ugrizne
Sam to je tko, ko vse želje zbledijo
Ko fantazije zgorijo, cilji svojo smer zgubijo
Generacija X, je generacija kiks
In večina nje tlele išče sam še dobr
Sam še dobr, sam še dobr fiks!
Refren